Vsi vabljeni, da v ta dokument napišete prispevke (tekste, pesmi) za zine Rogovilka, tiskani medij avtonomne Tovarne Rog. Etherpad je zasnovan tako, da deluje brez avtorstva in omogoča kolektivno pisanje in prekrivanje.
Svoje prispevke lahko pošljete tudi na naš e-mail: rog.rogovilka@gmail.com
Hvala!





Sačekat ču da prođe ovaj grad
ajde samo prođi
zvukovi tajnih misli i osječanja
sad treba malo više, a onda malo manje

daj mi lice, da se naslonim
daj mi tugo, da se popravim

sačekat ču da prođe ovaj grad
treba cviječe, a ne sad
treba malo, nešto tanko
treba put za putem
a onda još 

blizina

ne znam,
stvarno ne znam

ajde grad
ajde sad
ti sa snagom
ja sa kostima





2.pesem


 
2.pesem
 
 
Surealno.
Indejanci držijo jug.
Dvorišče je ponoči mirno.
Breze se prelivajo s sredinsko podprtimi ponjavami.
Cirkus v gozdu sredi mesta.
Na robu družbe postaja udobno.
Včeraj smo se tepli, danes je spet čorba na meniju.
zjutraj lahko spet pridejo
Smeti so zlato.
Notri smo ljudje.
tudi drugje jih je nekaj
Vse nas hoče predstavljati.
Oprli smo se na desetletje.
Hitro se pozablja.
Močnejši smo, a med sabo manj različni kot prej.
Z močjo pletemo luknjo v normaliteto 
Skupaj do drugih smo bolj drugi kot prej
Prisiljeni smo v to, da smo sila. Trudimo se biti mila.
Materializacija kuri potencial. Aktualizirano ustvarja možnosti. 
Mi nočemo biti dragi kamni, smo v gibanju.
Mi smo množmost.
realno

3. Pesem

Prizmat 4 (ne damo Roga)

V korak posegla, Megla, si svobodi,
ki vase kliče vse otroke.
Potrgala si vzvode 
njih usodi;
zdaj plitve kalne vode
delijo upe na obroke,
da plesen siva v beli Nič jih vodi.
 
Ti paraš mlade duše na trakove,
jim sekaš zadnje rdeče nitke,
in jim podtikaš smrti
vedno nove ...
A vztrajajo in so odprti
Za barikadami iz sanj za bitke
In šli bodo naprej, čez vse robove ...
 
 
Kot kača si in zlata zla stonoga.
Okrutna mačeha brez sluha!
Ne vidiš src in dela,hSitost toga?
Vse žrla si, imela,
Je mastna kapitala juha,
A nismo v njej in  
Ne! Ne damo ROGA!
 
 
 Rušenje Roga je socialno-kulturni udarec Ljubljani, ki ga Center Rog ne bo mogel pozdraviti. Luknja, metaforična in dobesedna, ki jo s tem dejanjem povzročate, bo zijala boleče v naslednjih generacijah mladih ljudi, ki ne bodo imeli svojega prostora za ustvarjanje, razmišljanje, sodelovanje. 
 
 
 
 
 
najprej te pozdravi jeklo, šus u glavo, rama u žico, barikada na čelo
potem te poboža krošnja, prekleti mokr list, ki se mi opletaš med očmi
potem greš desno in se skloniš pod šotorom in se umikaš posedajočim
na sredini vate špricajo pomije
v socjalnem centru te sivi mož požre z očmi
v modrem kotu ti pade skala pameti na glavo
v cirkusarni misliš, da se ti bo zvrtelo od višine in čudakov
kuhinja deli hrano in neslane šale 
greš v Živka in kar zaspiš
skočiš v koncertno in ne moreš dihat
skejterjem se je itak odklenkalo in greš vn kar sam
pogledaš v prvo, drugo ali tretje nadstropje, povsod sama umetnost, da ne veš kaj bi
končno si na strehi, a še tu te gledajo sosedje
spet si na dvorišču, kjer pa srečaš prijatelja
in nato še enega
in še enega